top of page

Španska vas

(N. Forte, J. Ivanušič) Spanish village - kabaretna opera

ŠPANSKA VAS

kabaretna opera


Glasba: Nana Forte in Jure Ivanušič

Besedilo: po drami Milana Jesiha "Govedina legendarno"

Priredba libreta in režija: Jure Ivanušič

Glasbeno vodstvo: Ana Erčulj

Scenografija: Jaro Ješe

Kostumografija: Anjana Pavlič

Korepetitor: Iztok Kocen

Producentki: Katja Konvalinka (SKGG) in Polona Kante (SNG OB LJ)


Nastopajoči

Katja Konvalinka, sopran (Prva kura, Cilinder, Prva čebela, Gos)

Inez Osina Ruez, mezzosopran (Druga kura, Cika, Druga čebela)

Ireneja Nejka Čuk, mezzosopran (Tretja kura, Prasica, Tretja čebela)

Klemen Torkar, tenor (Sisko, Petelin, Osel)

Rok Bavčar, bariton (Rujko, Melona)

Lovro Korošec, bariton (Muro, Prašič)

Blaž Stajnko, basbariton (Vol, Ferdinand)


Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča:

Tolkala: Petra Vidmar

Flavta: Luka Mlejnik Železnik

Klavir: Tim Jančar

Violončelo: Neža Verstovšek

Pozavna: Tine Plahutnik

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana


O OPERI

Satirična kabaretna opera je namenjena zelo širokemu občinstvu. Na tragikomičen način prikazuje zahojenost urbane in ruralne družbe zahodne civilizacije.

Predloga za libreto je dramska pesnitev Milana Jesiha Govedina legendarno. Ta je parafraza Zgodbe o Ferdinandu ameriškega pisatelja Munroja Leafa. Gre za moderno alegorično basen, v kateri živalski liki nestereotipno in življenjsko, duhovito in mestoma tudi sarkastično poosebljajo človeške značaje z mojstrsko rimanimi verzi.

Jesihovi junaki orwellovsko zrcalijo krutost sodobnega zahodnega sveta, ki pa ga različni značaji in generacije doživljajo vsaka po svoje.

Glasba ustvarja vzdušja raznoraznih zapletov in preobratov v zgodbi ter slika množico najrazličnejših pisanih, lucidnih in zarukanih značajev, ki jih v dramaturško-glasbeno-poetični priredbi odpoje in odigra sedmerica pevcev - igralcev. Solisti so ustvarjalci v opernem kabaretu, vsak odigra več vlog, ki jih vizualno podprejo kostumski atributi ob praktični minimalistični scenografiji.

Nana Forte in Jure Ivanušič praviloma skladateljsko sodelujeta v uprizoritvenih projektih in sta do sedaj ustvarila več glasbeno-gledaliških del, med drugim glasbeno igro Zvezda in srce po naročilu Festivala Maribor, muzikal Obuti maček za Slovensko mladinsko gledališče ter scensko glasbo za več gledaliških predstav doma in v tujini (Pedenjped, SSG v Trstu; Pijani, gledališče Gavella, Zagreb; Robin Hood, SLG Celje ...).

 

VSEBINA

V španski vasi, ki je tako neznana in nezanimiva, da gre glas o njej po širnem svetu, se trije zagovedni mladci radi butajo z glavo in sanjajo, da bodo nekoč padli pod matadorjevim mečem, kar je slavna usoda vsakega bika.

V vas prispeta Cilinder in Melona, dva polgospoda iz Madrida, da bi z županom Oslom sklenila posel o prodaji najbolj divjih bikov v madridsko areno.

Priredijo tekmovanje, ki ga vodi lokalna Prasica, in medtem, ko Sisko, Rujko in Muro demonstrirajo svoje grozovitosti, Ferdinanda, ki ga začuda bolj zanima hortikultura, pičijo tri izgubljene čebele in Ferdinand tako povsem nepričakovano in z lahkoto zmaga na kvalifikacijah.

Župan pokliče k sebi njegovo mater, kravo Ciko, in ji pove, da bo izpraznil štipendijski sklad: tako se bodo Ferdinand in njeni bikci lahko posvetili bikovskim študijem v Madridu. Še preden jo postavi za podžupanjo, krava Cika seveda pristane, saj so v areni v krvi slavno umrli že njeni dedje, očetje in tudi njen soprog.

Biki se tako znajdejo v madridski areni in ko drug za drugim padejo pod matadorjevim mečem v veselje butasti drhali, niso več tako prepričani v slavo smrti. Ferdinand, ki ga županovi predstavniki za odnose z javnostmi promovirajo kot zvezdo, trmast kot bik nikakor noče v boj, a ko ga Cilinder piči s sršenjim strupom, tudi Ferdinand slednjič znori v areno. Tam do onemoglosti divja med navdušenjem navijaške množice in celo svoje matere Cike vse do prihoda konferansjejke Prasice, ki ustavi bikoborbo in prebere poročilo vrhovnega telesa prireditve: zaradi stavke španskega mesarskega sindikata se nikjer ne sme klati in biku Ferdinandu se zato podari življenje, on pa bo v zameno skrbel za goveji razplod. Do smrti izmučen Ferdinand uvidi, da je le suženj, ki bo skrbel za nov rod junakov novih klanj.

Mati Cika mu čestita in vsi prisotni zaključijo, da je s tem uresničen večni sen goveda.

 

O sodelujočih

NANA FORTE je po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Marka Mihevca nadaljevala podiplomski študij kompozicije na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu in leta 2009 zaključila mojstrski študij na Univerzi umetnosti v Berlinu. Posveča se ustvarjanju solističnih, komornih, vokalnih, vokalno-inštrumentalnih, glasbeno-scenskih in orkestrskih del. Njeno glasbo izvajajo in naročajo priznani domači in tuji sestavi kot so Zbor in Orkester Slovenske filharmonije, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Seattle Philharmonic Orchestra, Švedski radijski zbor, Nizozemski radijski zbor, BBC Singers, Latvijski državni zbor, Bavarski radijski zbor, ZERO8, Danski nacionalni vokalni ansambel in drugi. Svoje skladbe izdaja pri švedski založbi Gehrmans Musikförlag. Od leta 2023 poučuje na Pedagoški fakulteti v Mariboru.


JURE IVANUŠIČ je slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj. Ustvaril je več kot 60 karakternih gledaliških vlog, kreiral glavne vloge na filmu in nateleviziji, napisal tudi nekaj filmskih in tv scenarijev, režiral več gledaliških predstav in izdal tri studijske albume avtorskih šansonov s skupino Nordunk ter z Big Bandom in Simfoniki RTV Slovenija. Prav tako je avtor ali soavtor več dramskih tekstov ter scenskih glasb za gledališke predstave, muzikala “Obuti maček” in glasbene igre “Zvezda in srce”. Iz dramske igre je diplomiral na AGRFT v Ljubljani, študiral pa je tudi za klasičnega pianista na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Kot koncertni pianist je nastopal s priznanimi slovenskimi in tujimi dirigenti in jedobitnik mnogih najvišjih nagrad in priznanj.

 

MILAN JESIH je slovenski pesnik, dramatik in prevajalec. Na Filozofski fakulteti je študiral primerjalno književnost. Najbolj je poznan kot prevajalec iz angleškega in ruskega jezika. Prevedel je več kot 40 pomembnih del svetovne književnosti (Bulgakov, Čehov, Shakespeare in drugi). Pesniti in objavljati je začel že kot srednješolec, njegova ustvarjalna energija pa se je najbolj razvila med študijem primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti. Že takrat je bil vsestransko nadarjen in zdaj deluje kot pesnik, dramatik, pisec radijskih iger, pisec za otroke, prevajalec. Na vseh teh področijh se je uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev zadnje četrtine 20. stoletja. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 2019 je postal izredni član umetniškega razreda SAZU.


ANA ERČULJ je leta 2022 na Akademiji za glasbo v Ljubljani magistrirala iz orkestrskega dirigiranja in prejela študentsko Prešernovo nagrado AG. Istega leta je magistrski študij orkestrskega dirigiranja zaključila na Konservatoriju »Giuseppe Tartini« v Trstu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz smeri Muzikologija in Sociologija kulture, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je diplomirala še zborovsko dirigiranje. Izpopolnjevala se je v Utrechtu in v Gradcu. V zadnjih dveh letih je dirigirala simfoničnim orkestrom: Cameristi della Scala, Deutsche Staatsphilharmonie Rheinland – Pfalz, The Royal Northern College of music Manchester, Orkestru Padove in Veneta, Simfoničnemu orkestru RTV in Dubrovniškemu simfoničnemu orkestru, SNG Opera in balet Ljubljana. Sodelovala je z orkestroma Teatro lirico Giuseppe Verdi in SNG Opera in balet Ljubljana. Je ustanoviteljica in umetniška vodja vokalne skupine Gallina, dirigentka simfoničnega orkestra Vladimir Lovec in asistentka dirigenta Mešanega zbora Glasbene matice. Premierno je izvedla več kot 60 novitet za različne ansamble.

 

KATJA KONVALINKA je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomirala iz petja in klavirja, nato pa z odliko magistrirala na Visoki šoli za glasbo Gradcu. Končala je specializacijo iz solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki ji je leta 2018 podelila priznanje umetniškega dela. Nastopala je v opernih in koncertnih hišah v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Švici, Srbiji, Makedoniji, Črni Gori, Indiji in Nepalu. Kot koncertna pevka je sodelovala z Orkestrom Slovenske filharmonije in Orkestrom RTV. Dejavna je tudi kot pevka samospevov in pevska pedagoginja. Je predsednica SKGG, pri katerem deluje kot producentka in pevka v operah Frida, McNeffa, Menottija, Martinůja, Sondheima, Nymana, Kinga, Piccinija in Pergolesija. Krstno je izvedla vloge v operah slovenskih skladateljev T. Sveteta (AdaJunak našega časa, Hiša usmiljenja), P. Mihelčiča (Božji delec), B. Šaljić Podešva (Ko sem šeIden), T. Mauko (Deklica z vžigalicami), I. Kocena (Veveriček posebne sorte), P. Kopača (Heloiza in Abelard).


INEZ OSINA RUES je študij petja zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Pie Brodnik. Kot operna solistka je poustvarila vloge v operah slovenskih in tujih skladateljev: Kaznovana radovednost P. Šivica, Pastir P. Šavlija, V imenu ljubezni L. Firšta, Brundibar H. Krase, La Cecchina ali Nikogaršnja hči N. Piccinija, Čarobna piščal in Figarova svatba W. A. Mozarta, Madama Butterfly G. Puccinija, Obrat vijaka B. Brittna, Falstaff G. Verdija idr. Nastopa tudi kot koncertna solistka. S Celjskim godalnim orkestrom je kot solistka izvedla Pergolesijevo in Vivaldijevo Stabat mater. V Italiji je dvakrat gostovala pod taktirko Alfreda Barchija, v letu 2018 na turneji koncertov Rossini! Rossini! Bravo, bravissimo in v letu 2021 v sklopu koncertov Poeti & Cantautori – Da Dante a De André. Ob koncu študija je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za umetniške poustvaritve na koncertnem in opernem področju.

 

IRENEJA NEJKA ČUK se je petja začela učiti pri prof. Edite Garčević Koželj na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Udeležila se je več solopevskih seminarjev pri profesorjih petja. Zaposlena je v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Kot solistka je nastopala s simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija in Grex symphoniacorum UL. Leta 2023 je nastopila v naslovni vlogi Alenke v operini L'alma dell'aurora Federice Lo Pinto v koprodukciji Slovenije, Italije in Albanije. Nastopa tudi v operi Veveriček posebne sorte skladatelja Iztoka Kocena, Puccinijevi operi Gianni Schicchi ter Svatbi Ane Sokolović v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Je študentka magistrskega študija petja v razredu prof. Pie Brodnik na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


KLEMEN TORKAR, tenorist in pevski pedagog, je študij petja začel pri baritonistu Jakobu Jeraša in tenoristu Marjanu Trčku, študij petja pa nato nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Matjaža Robavsa in prof. Pie Brodnik. V zadnjih petnajstih letih je na odru SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor, pod okriljem Slovenskega komornega glasbenega gledališča, v produkciji KCJT Novo mesto in pod taktirko svetovno priznanega dirigenta Georgea Pehlivaniana poustvaril več kot 40 liričnih in karakternih tenorskih opernih vlog. Za naslovno vlogo v Monteverdijevi operi Orfej je prejel tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. S sopranistko Evo Černe Avbelj skrbi za kulturno vzgojo na področju opere z opernimi pravljicami, s katerimi gostujeta po slovenskih šolah. Njegovi učenci pevsko bogatijo nekatere ansamble in pevske zbore, nekateri pa nadaljujejo študij doma in v tujini in posegajo po prvih opernih vlogah.


ROK BAVČAR je magistriral iz solopetja pri prof. Vlatki Oršanić na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je redni član Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Od leta 2012 je angažiran v SNG Opera in balet Ljubljana. Kot solist je nastopil v SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Opera in balet Maribor in HNK Zagreb in upodobil vloge: Ben (Telefon), Bob (Zmikavt in Stara devica), Vaščan (Nežni velikan), Carlo (Črne maske), Varnostnik (Ljubezen kapital), doktor Grenville in Markiz d'Obigny (Traviata), Lovro (Gorenjski slavček), Sodnik (Ples v maskah), Fiorello (Seviljski brivec), Pripovedovalec (Pastir), Glasnik (Otello), Schaunard (La Boheme), Marullo (Rigoletto), Yamadori ( Madame Butterfly), Bertrand (Ivana Orleanska), Ječar (Tosca), Belcore (Ljubezenski napoj), Valentin (Faust), Taddeo (Italijanka v Alžiru), Guglielmo (Cosi fan tutte)…

Veliko se posveča izvajanju sodobne klasične glasbe. Tako je sodeloval pri številnih krstnih izvedbah: Junak našega časa (T. Svete), Ada ( T. Svete), Pod svobodnim soncem (T. Kobe), Deseti brat (A. Makovac), Antigona (T. Svete), Julija (A. Makovac).

 

LOVRO KOROŠEC je svojo operno kariero začel kot mlad pevec in pri devetih letih debitiral v operetni predstavi Melodije srca. Končal je dodiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno študira pri prof. Antoniusu Solu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Je prejemnik štipendije "Best of South-East" banke Steiermärkische Sparkasse in Graški državni operi. Leta 2024 je bil v Bruslju izbran kot eden od 44 umetnikov iz EU, ki jim je organizacija Culture Action Europe podelila naziv "Changemaker". V zadnjih letih je kot solist v Sloveniji in tujini sodeloval v različnih opernih projektih. Redno sodeluje z Zavodom Janeza Trdine Novo mesto v operah "Die Fledermaus" in operi "Kit na plaži". Leta 2024 je pel vlogo Schaunarda v operi "La Bohème" na Festivalu Ljubljana pod vodstvom maestra Georgea Pehlivaniana. Posveča se tudi samospevu z družbeno kritičnim sporočilom in redno sodeluje s pianistko Barbaro Verhovnik v njunem duo Enigmatico.

 

BLAŽ STAJNKO končuje magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Robavsa. Pred tem je na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru maturiral iz klavirja pod mentorstvom Tatjane Dvoršak. Na 6. mednarodnem pevskem tekmovanju Lav Mirski leta 2018 je prejel 1. nagrado v 1. kategoriji. Leta 2022 je na državnem pevskem tekmovanju TEMSIG prejel zlato plaketo, drugo nagrado in posebno nagrado za najboljše izvedeno slovensko skladbo. Leta 2024 je na mednarodnem pevskem tekmovanju IMMCC v Mariboru prejel zlato nagrado in nastop z orkestrom SNG Maribor v Unionski dvorani v Mariboru. Svoje pevsko znanje je širil na seminarjih Tatjane Vasle, Edite Garčević Koželj, Matjaža Robavsa, Ewe Biegas idr. Kot komponist pa se je aprila 2019 s svojimi deli predstavil na koncertu skladb dijakov komponistov Konservatorija Maribor. V okviru Akademije za glasbo je sodeloval v produkcijah Agrippina, Gianni Schicchi ter Mini operah.


PETRA VIDMAR je docentka za tolkala na Akademiji za glasbo in solistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Sodeluje tudi z drugimi orkestri (Big band RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana, Orkester slovenske vojske, Policijski orkester idr.) in odličnimi glasbeniki, kot so Silence, Janez Dovč, Boštjan Gombač, Tadej Tomšič, Bojan Gorišek, Blaž Celarec, Magnifico, Laibach … Redno snema za arhiv RTV Slovenija in sodeluje pri snemanju glasbe za filme in gledališče.

 

TIM JANČAR spada med vodilne slovenske pianiste mlajše generacije. Je dobitnik prvih nagrad na mnogih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani. Magistriral je v razredu prof. Tatjane Ognjanovič na Akademiji za Glasbo v Ljubljani s posebnim priznanjem Summa cum laude ter uspešno zaključil podiplomska študija na univerzi Mozarteum v Salzburgu ter Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer se je izpopolnjeval pri priznani pianistki Jasminki Stančul. Redno koncertira doma in v tujini, tako solistično kot v komornih sestavih, ter nastopa na slovenskih in mednarodnih festivalih. Od leta 2018 naprej redno deluje tudi kot zunanji sodelavec – asistent na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


LUKA MLEJNIK ŽELEZNIK je flavtist, umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu ter soustanovitelj Inštituta E-Art. Je član ansambla Slovenskega komornega glasbenega gledališča in je kot komorni ter orkestrski glasbenik nastopal po Evropi in na Japonskem. Deloval je tudi kot solopikolist orkestra SNG Maribor in Policijskega orkestra RS. Kot solist redno sodeluje s Celjskim godalnim orkestrom in v več komornih zasedbah z uveljavljenimi glasbeniki, kot so Trio Lontrg, Kvartet Tamino in Trio Altiplano. Pogosto nastopa v teh zasedbah in ustvarja ter snema tudi za Radio ARS. Flavto je študiral v Ljubljani, v Stuttgartu in na Dunaju, kjer se je v okviru specializacije za staro glasbo spoznal tudi z baročno prečno flavto. Je umetniški vodja seminarja Flavta gre v barok in učitelj flavte na Glasbeni šoli Škofja Loka.


TINE PLAHUTNIK se je učil pozavne na KGBL pri Andreju Sraki. Za svoje dosežke je leta 2016 prejel Škerjančevo nagrado za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole. Opravil pa je tudi eno leto vzporednega študija iz predmeta Jazz pozavna pri Vidu Žgajnerju. Leta 2022 je z odliko zaključil študij na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Dušanu Kranjcu. V tem času se je udeležil vrsto uspešnih tekmovanj in nastopov. Sodeluje z različnimi zasedbami in orkestri, kot so: Schaka kvintet, Big Band Akademije za glasbo, Simfonični orkester Akademije za glasbo, Big Band KGBL, Simfonični orkester Domžale-Kamnik, Simfonični orkester Cantabile, glasbeni ansambel Mestnega gledališča Ljubljana, Slovensko komorno gledališče ter različne trobilne komorne zasedbe. Leta 2019 je kot solist nastopil na koncertu Big banda RTV Slovenija in leta 2023 prav tako s solo nastopom s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Zaposlen je v orkestru SNG Opera in balet Ljubljana.


Violončelistka NEŽA VERSTOVŠEK se je izobraževala na KGBL pri profesorici Sanji Repše ter nato nadaljevala študij na Akademiji za glasbo pri doc. Karmen Pečar Koritnik. Kot solistka in komorna glasbenica je nagrajenka številnih prestižnih tekmovanj doma in v tujini, leta 2020 pa se je uvrstila med finaliste izbora Evrovizijskih mladih glasbenikov Slovenije. Kot solistka je nastopila s številnimi orkestri (KGBL, Grex Symphoniacorum, Komorni orkester SF...), ter se odpravila na turnejo po evropi z "Auckland Youth Orchestra" iz Nove Zelandije. Prav tako pa je uspešno nastopala kot violončelistka Klavirskega tria Aurum. Poleg tega sodeluje v različnih orkestrih ter projektih v Sloveniji in tujini.

bottom of page