Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja

(G. B. Pergolesi/N. Milčinski) Rehearsal for the opera La serva padrona (2015)

REŽIJSKA VAJA ZA OPERO GOSPODOVALNA SLUŽKINJA/ REHEARSAL FOR THE OPERA LA SERVA PADRONA


Glasba: Giovanni Battista Pergolesi

Libreto: Gennarantonio Federico

Scenarij in režija: Nana Milčinski

Kostumografija: Maja Možic

Svetovalka za scenografijo: Tatjana Oblak Milčinski

Napovedovalec: Predrag Lalič

Priprava zvočnih posnetkov: Matjaž Moraus Zdešar

Oblikovanje zvoka in luči: Anže Kreč, Gregor Fidej, Aleksandar Dimić

Pomoč pri izdelavi scene: Dušan Polegek

Oblikovanje tiskovin: Ana Glinšek

Organizacija: Katja Konvalinka, Silvija Bašnec

NASTOPAJO:

Sopranistka/Serpina: Katja Konvalinka

Tenorist/Uberto: Klemen Torkar

Dirigent/pianist: Jože Šalej

Režiserka: Nana Milčinski

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče/Festival Velenje/Zavod Morpheus

Sodelovanje: Mini Teater Ljubljana

Donator: SNG Opera in balet Ljubljana

Projekt je podprla: Mestna občina Velenje

Premiera: 21. maja 2015 ob 19.30 v Domu kulture Velenje

Glasbeno-gledališka uprizoritev z naslovom Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja je zamišljena kot izobraževalna predstava za mladino (in odrasle), v kateri na komičen način prikažemo, kako nastaja sodobna operna predstava. Okvir dramske zgodbe je konflikt med opernima pevcema, ki sta pristaša realističnega psihološkega dramskega gledališča in sta se prvič znašla v sodobnem gledališkem konceptu, režiserko, ki skuša pevca pripraviti do performativnega nastopa, in dirigentom, ki zastopa diktat glasbe. Poigravamo se s stereotipnimi vlogami vseh teh oseb in jih prepletamo z vlogami v Pergolesijevi operi Gospodovalna služkinja. Gledalce opozarjamo, da je vsakršna podobnost z resničnimi osebami, kraji in dogodki zgolj naključje in plod gledalčeve domišljije.

Gospodovalna služkinja (La serva padrona) je kratka komična opera v dveh dejanjih, ki jo je italijanski skladatelj Giovanni Battista Pergolesi napisal leta 1733. Muzikologi jo opisujejo kot genialno glasbeno komedijo s prepričljivo karakterizacijo in visokim melodičnim čarom. Sodi v zvrst intermezzov. Intermezzi so kratke komične opere, ki so jih igrali med odmori predstav opere seria in so bili izjemno priljubljeni v 18. stoletju. So tehtna, zaokrožena glasbeno-scenska dela, ki trajajo približno eno uro. Mišljeni so bili kot dramatični kontrast resni operni vsebini daljše opere. Ob krstni uprizoritvi v Neaplju je Gospodovalna služkinja doživela izjemen uspeh, ki je bil neprimerljivo večji od uspeha resne opere, ob kateri je bil uprizorjen. Potujoče skupine so jo uprizarjale po vsej Evropi, izvedba v Parizu leta 1752 pa je spodbudila nastanek francoske opéra comique. Sčasoma se je izkazalo, da Gospodovalna služkinja presega zvrst intermezza in začeli so jo uprizarjati kot samostojno operno delo. Je tudi skladateljeva najuspešnejša opera.

Giovanni Battista Draghi, znan kot Giovanni Battista Pergolesi (1710 –1736) je bil italijanski skladatelj, violinist in organist. Rodil se je v kraju Iesi (današnja provinca Ancona) in si pridobil vzdevek Pergolesi (človek, čigar rod izhaja iz Pergole). Glasbo je študiral v Neaplju, kjer se je v 18. stoletju izoblikovala komična opera (opera buffa), Pergolesi pa je eden njenih najpomembnejših skladateljev. Večino svojega kratkega življenja je bil v službi aristokratskih mecenov Colonna di Stigliano in Maddaloni Carafa. Napisal je štiri celovečerne opere: Il prigionier superbo (ki je vseboval intermezzo La serva padrona), Lo frate 'nnamorato, L'Olimpiade in Il Flaminio. Napisal je več intermezzov, pristnost mnogih njegovih del pa je vprašljiva. Skladal je tudi cerkveno glasbo in je pomembno vplival na njen razvoj: Maša v F-duru, Magnificat v C-duru in najbolj znano delo Stabat mater za sopran, alt, godalni orkester in basso continuo. Napisal je tudi mnogo instrumentalnih del, od katerih sta najbolj znani violinska sonata in violinski koncert. Pergolesi je umrl pri šestindvajsetih letih za tuberkulozo.


Foto: Darja Štravs Tisu Seznam predstav: 21. 05. 2015: Premiera ob 19.30, Dom kulture Velenje 03. 06. 2015 ob 19.30, Grajska dvorana Mini Teatra na Ljubljanskem gradu; vstopnice na voljo uro pred predstavo (10, 7 EUR) 08. 06. 2015 ob 12.00, Dom kulture Velenje 11. 11. 2015 ob 10.30 in 12.20, Dom kulture Velenje 12. 11. 2015 ob 10.30, Dom kulture Velenje 16. 11. 2105 ob 10.00 in 12.00, Gimnazija Celje 01. 12. 2015, ob 19.30 Grajska dvorana Mini Teatra na Ljubljanskem gradu 05. 12. 2015 ob 19.00, Festival Stična 12. 02. 2016 ob 19.30 Gledališče Toneta Čufarja Jesenice 18. 04. 2016 ob 19.00 Kosovelov dom Sežana

KRITIKA

Radio Tomi:

Včeraj, 21. maja, je bila na odru male dvorane Doma kulture Velenje premierno uprizorjena glasbeno-gledališka predstava Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja. Gre za nadvse domiselno odrsko uprizoritev od priprav do izvedbe opernega dela, ki se začne z avdicijo za pevce, vokalnimi in režijskimi vajami, generalko, premiero in zaključi z odmevnimi gostovanji na velikih evropskih odrih. Vlogo režiserke je tako na odru kot ob njem prevzela Nana Milčinski, ki je poskrbela tudi za duhovit scenarij. V predstavi nastopata dva operna pevca, sopranistka Katja Konvalinka in tenorist Klemen Torkar, ki sta se poleg vokalnih vlog služkinje Serpine in gospodarja Uberta izvrstno izkazala tudi v igranem delu igre. Odrsko dogajanje začini vloga občutljivega dirigenta, v kateri se je našel pianist Joži Šalej. Delo je nastalo v koprodukciji Festivala Velenje in Slovenskega komornega glasbenega gledališča in ob podpori Mestne občine Velenje. Pri pripravi pa so sodelovali tudi Opera in balet Ljubljana, Zavod Morpheus in Mini teater.

... Premierna uprizoritev Režijske vaje za opero Gospodovalna služkinja je bila tako s strani gledalcev kot tudi strokovne javnosti izobraževalnih ustanov sprejeta z velikim navdušenjem. Pomanjkanje kulturno-izobraževalnih projektov za mlade, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje in dijake srednjih šol, je lahko za producente izziv. Umetniški žanr opere je med mladimi sprejet z distanco, zato so kulturno-vzgojni projekti, ki to žlahtno zvrst s simpatijo približajo mladim, še posebej cenjeni. Organizator Festival Velenje po včerajšnji premieri že lahko napove ponovitev predstave v juniju za šolske skupine v Velenju in gostovanje v Mini teatru Ljubljana.


Dejan Juravić (Radio ARS, Glasbeni utrip, 10. junija 2015):

Glasbeno gledališka uprizoritev Pergolesijeve opere je zamišljena kot izobraževalna predstava za mladino in odrasle, v kateri so komično prikazali, kako nastaja sodobna operna predstava. Koncept in režija sta delo Nane Milčinski, ki je izvirno in sveže postavila na oder resnične osebe. Tako sredi predstave izvemo, da je Nana Milčinski v resnici režiserka, Jože Šalej pianist, ki je hotel biti dirigent, Klemen Torkar tenorist in Katja Konvalinka sopranistka ter mati treh otrok. Okvir zgodbe je spor med opernima pevcema, ki sta se prvič znašla v sodobnem gledališkem konceptu, v katerem režiserka in dirigent poskušata pevca vsak na svoj način spraviti do finalnega nastopa. Slabo uro trajajoča predstava se tako poigrava s stereotipnimi vlogami vseh oseb, ki so z vlogami komično vpete v Pergolesijevo opero Služkinja gospodarica.

Ustvarjalci so še enkrat dokazali, da se (žal) z minimalnim finančnim vložkom da veliko narediti. Iz predstave so naredili gledljivo, poučno, tekočo, napeto in šaljivo glasbeno-gledališko uprizoritev, ki bi si glede na to, kar smo videli, zaslužila ostati na opernem prizorišču. Mlajšim obiskovalcem so omogočili zanimiv vpogled v nastajanje operne predstave, starejšim pa sprostitev od vsakdanjih težav in skrbi. Pohvalno in zabavno.