Ogoljufani sodnik

(C. W. Gluck) Le cadi dupe/Der betrogene Kadi (2012) - komorna opera

CHRISTOPH WILLIBALD GLUCK: OGOLJUFANI SODNIK

Komorna opera


Slovensko komorno glasbeno gledališče, CD

Uprizoritev komorne opere je v slovenskem jeziku ob klavirski spremljavi


Režija: Yulia Roschina

Klavir, glasbeno vodstvo: Margareta Weiss/Irina Milivojević

Dramaturgija: Eva Hribernik

Scenografija: Tinka Leskovšek

Kostumografija: Mateja Čibej

Oblikovalka maske in frizure: Nastja Starič


Glasba: Christoph Willibald Gluck

Libreto: Pierre René Lemonnier

Prevod libreta in dialogov: dr. Henrik Neubauer

Priredba dialogov: Yulia Roschina in Eva Hribernik

Kadi / Sodnik – Klemen Torkar / Andrej Makor

Fatima / Estelle, njegova žena – Irena Yebuah Tiran / Katja Konvalinka

Zelmira / Virginie - Nataša Zupan / Štefica Stipančević

Nuradin / Valère – Domen Anžlovar

Omar / Sylvestre, barvar – Klemen Adamlje

Omega / Georgette, njegova hči – Barbara Sorč


Uprizoritev Gluckove opere Ogoljufani sodnik se vrača v čas nastanka te komične drame (1761), v turbulentni čas razsvetljenstva, ko je bilo glasbeno gledališče središče kulturnega dogajanja in so se skozenj zrcalile vse družbene in miselne spremembe, katerih je bilo to obdobje polno. Plemstvo je izgubljalo privilegije dodeljene z rojstvom, meščanstvo je pridobivalo na bogastvu in moči, razmah ateizma pa je dodobra načel avtoriteto cerkve. Ta spopad starega z novim je pripeljal do radikalnih političnih in družbenih premikov, katerih posledice živimo še danes.


Zgodba opere Ogoljufani sodnik je postavljena v pred revolucionarni Pariz druge polovice 18. stoletja in na humoren način prikazuje razmerja med razredi; utrujen in naveličan višji sloj, ki si dolgčas preganja v iskanju raznovrstnih užitkov, vzpenjajoč se srednji sloj in brezpravni nižji sloj, ki se lahko le s svojo zvijačnostjo zoperstavi gospodi. Preteklost ponovno zaživi v sedanjosti, razplet dogajanja pa bistroumno napoveduje družbene spremembe bližnje prihodnosti.

KRITIKA

V nasprotju z vsemi nespodobnostmi našega vsakdana je v goljufiji glavnega lika le začutiti kanček prikritega šarma nedolžnosti v kesanju in pripravljenosti na popravo krivic. Prav na tej črti sta dramaturginja Eva Hribernik in režiserka Yulia Roschina s prožnostjo mizanscene dosegli lahkotnost igre in nabritosti polno predstavo... K celovitosti predstave je poleg režije Yulie Roschine pomembno pripomoglo glasbeno vodenje predstave in natančno, dinamično dobro odmerjena klavirska spremljava Margarete Weiss.

Stanislav Koblar: Pomenljivo v radoŽivosti, Pogledi, 10. 10. 2012