top of page

Igor Stravinski: Maura & Maurice Ravel (orkestracija Lee Reynolds) : Otrok in čarobni urok

(I. Stravinski): Maura & (M. Ravel; orkestracija Lee Reynolds): Otrok in čarobni urok (2026)

Premiera: 29.10.2026, Linhartova dvorana Cankarjevega doma

Ponovitev: 30.10.2026, Linhartova dvorana Cankarjevega doma



Režija: Luka Marcen

Dirigent (Ravel): Simon Dvoršak

Dirigent (Stravinski): Iztok Kocen

Zborovodkinja: Alenka Podpečan

Oblikovalec luči: Klemen Kuhar

Scenografija: Sara Slivnik

Kostumografija: Ana Janc

Koreografija: Lara Ekar Grlj


Izvajalci: Študentke in študenti oddelka za petje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljan

Operni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Mladinski pevski zbor RTV Slovenija

Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani 

 

Koprodukcija: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom



Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

 


I. Stravinski: Mavra (opera buffa v enem dejanju)


Libreto: Boris Kochno po Puškinovi zgodbi “Mala hiša v Kolomni”


Vsebina:

Ta kratka opera buffa, po libretu Borisa Kochna in pripovedni pesmi Puškina, je posvečena spominu na Puškina, Glinko in Čajkovskega. Stravinski z veseljem prikliče duha Čajkovskega, v njegovi neposrednosti in spontanosti, pa tudi v njegovi melodični tekočnosti.. Glasba Stravniskega za Mavro je izjemna mešanica stilov, vključno z ljubeznivimi parodijami Glinke in Čajkovskega, poleg tega pa vsebuje tudi priljubljeno polko in valček ter odmeve jazza. Intimna opera buffa se odvija v srednješolskem domu v majhnem ruskem mestecu okoli leta 1840. Zgodba opere je lahkomiselna, vendar je v bistvu satira na malomeščanske manire.



M. Ravel (orkestracija Lee Reynolds) : Otrok in čarobni urok/ L’Enfant et les sortilèges (lirična fantazija v dveh delih)


Libreto: Colette


Vsebina:

Ravelova druga opera je nastala, ko je Jacques Rouché, direktor Opéra de Paris, med prvo svetovno vojno povabil Colette, naj napiše scenarij za »féerie-ballet«. Ravel je svoj glasbeni slog opisal kot ameriško glasbeno komedijo: »Melodična skrb, ki prevladuje v tej skladbi, je podprta s temo, ki sem jo z veseljem obdelal v duhu ameriške operete. …Tu prevladuje petje. Orkester, ne da bi zanemarjal instrumentalno virtuoznost, ostaja vseeno v ozadju.«

Delo ima podnaslov »Fantaisie lyrique en deux parties«: prvi del se odvija v otroški sobi, kjer poškodovani predmeti in pohištvo izražajo svoje pritožbe; drugi del se odvija v vrtu med drevesi, živalmi in žuželkami, ki so prav tako trpele zaradi otrokovih rok.

 

bottom of page