(D. Ryan, V. Zouhar, Rocc) operni projekt/opera project

I-ME

operni projekt/ opera project


koncept/glasba/zvok/performans: David Ryan (VB/Italija)

koncept/glasba/zvok/performans: Vít Zouhar (Češka)

koncept/režija/prostor: Rocc (Slovenija)


glas: Katja Konvalinka (Slovenija)

performans: Sanja Nešković Peršin (Slovenija)


oblikovanje zvoka: Rok Kovač (Slovenija)

celostna podoba: Jaro Ješe (Slovenija)

 

produkcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče            

                                                                                                  

Sodelovanje:                                                                            

Mestni muzej Ljubljana

Festival Opera Schrattenbach (Češka)

Opera Aperta (VB)

Opera eXperiment (Češka)

Univerza Palackega Olomouc (Češka)

 

Projekt je podprlo:                                                                  

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Ministrstvo za kulturo (Češka)

Regija Olomouc (Češka)

Mesto Olomouc (Češka)


Nakup vstopnic:  Mestni muzej Ljubljana, 10 EUR



I-ME je raziskovalni in eksperimentalni operni projekt, ki poskuša prespraševati nove oblike glasbenega gledališča in razpreti meje razumevanja, kaj opera lahko je. Temelji na libretih in besedišču poznorenesančnih oper, ki so se močno naslanjali na Ovidove Metamorfoze. Je četrti del serije eksperimentalnih oper ECHO-Metamorfoze, ki sta jih prvič ustvarila režiser Rocc in skladatelj Vit Zouhar leta 2015 (Praški kvadrienale 2015), kasneje pa so sodelovali še Natalia Ushakova (Festival Opera Praga 2017) in ISHA Trio (Praški kvadrienale 2019). Moderna, zgodovinskim principom zvesta postavitev podstati prvih oper, torej grške drame, ostaja vznemirljiv izziv sodobnim praksam. Sam libreto v različnih živih, mrtvih in umetnih jezikih temelji na mitološki témi nimfe Eho in vrsti epigramov iz slavne Anthologie Graeca iz 7. stoletja pred Kristusom. Zgolj epigrami nam omogočajo dober vpogled v razvoj poezije in v njeno prepletanje s spominom in časom. Beseda epigram pomeni ‘napis’ in arhaična besedila so dejansko namenjena temu, da bi mimoidočega spodbudila k razmisleku. Epigrami so aforizmi o življenju in človekovi usodi, izgubi, poželenju in seksualnih norčijah; poigravajo se z besedami in koncepti, še najbolj pa z igro in muhavostjo časa. Veliki miti so ves čas tu, prezrcaljeni skozi lečo skrbi in zahtev posameznikovega vsakdana. Danes se zdijo kot zgodovinske ostaline – oddaljeni in odbijajoči, a vendar čudno blizu.

Poglabljanje v staro glasbo se je presenetljivo izteklo v raziskovanje melodije in izum preprostih tonskih lestvic. Zvok preiskuje možnosti nečesa popolnoma ‘osnovnega’ in tako odpira nove akustične, vokalne in prostorske poti. Kompozicija vključuje številne fragmente, ki si jih lahko predstavljamo kot mozaik. V I-ME odmevajo zgodbe, dogodki in usode – to, kar se je zgodilo, ne utone v pozabo, dokler je moč prebrati napise, in ko jih ni več, nam ostane njihova odsotnost. Napisi so mejniki, ki označujejo ozemlje misli, zakonov, prepričanj in dejanj.

Projekt je torej odmev nepozabnega.


SODELUJOČI:

Prof. dr. David Ryan (*1956, Velika Britanija) je vizualni umetnik in glasbenik. Študiral je na na Politehniški univerzi v Liverpoolu in Coventryju, bil štipendist v Hamburgu, Lübecku in Berlinu ter se nekaj časa učil pri klarinetistu Donu Rendellu. Ryanove skladbe so predvajali ali izvajali na danskem radiu, UNAM Mexico, BBC Radio 3, Resonance FM, Glasgow CCA, Radiu Slovenija, Sky Italia Classica TV in številnih festivalih, med drugim Nuova Consonanza, Rim (2009) Sonic Illuminations, British Film Institute, London (2009) in Namusica (2013/14), Neapelj, Italija. Razstavljal je na: "Crossing Abstraction", Berlin in Erfurt, 2009/2012; 'Afterimage', Emersonova galerija, Berlin, 2013, Galerija Turps; Wimbledon Space, (2014/2015) "Drawing to Sound" (2015), Gallery Stephen Lawrence, University of Greenwich, "Ex Roma", APT Gallery, London (2017) in "In Nomine Luce" v Museale Complesso Santa Maria Della Scala, Siena (2017). Sodeloval je tudi na beneškem bienalu (2015) skupaj z italijanskim skladateljem Nicolom Sanijem. Projekcije njegovih video-del so potekale v Konzerthausu v Berlinu; Moskovskem konservatoriju Čajkovskega; Issue Project Space v New Yorku; Darmastadt Ferienkurse za Neue Musik; AngelikA, Bologna in Qo2 v Bruslju v Belgiji. Sodeloval je v različnih ansamblih, ki so izvajali dela Johna Cagea, Karlheinza Stockhausena, Christiana Wolffa, Michaela Pisara, Catherine Lamb, Michaela Parsonsa, Corneliusa Cardewa in mnogih drugih, vključno s praizvedbami del Christiana Wolffa, Earla Browna, Ennia Morriconea, Christopheja Guirauda in Philla Niblocka. Leta 2016 je bil štipendist Britanske šole v Rimu, kjer je bil predstavljen na junijski Mostri 2016. Predstave nedavnega intermedijskega dela 'Recitativo - Odlomki po Lukreciju in Negriju' so potekale v Veliki Britaniji in v tujini. Trenutno je izredni profesor za likovno umetnost na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu. Leta 2020 je bil sodnik na mednarodnem skladateljskem tekmovanju Franca Evangelistija v Rimu, njegova skladba "Aforizmi 2: sodobni monolog" pa je bila leta 2020 predvajana v Glasgowskem projektu Radiophrenia, njegov video Via di San Teodoro 8 (2011/2021) pa predstavljen na festivalu video poezije v Atenah leta 2021.


Prof. dr. Vít Zouhar, (*1966, Češka), je skladatelj, muzikolog, profesor glasbe, glasbeni pedagog in podpredsednik na univerzi Palacky v Olomoucu na Češkem. Je avtor in soavtor osmih oper (vključno s Coronide, Torso, La Dafne, Echo, L´Arianna), več kot šestdeset orkestralnih in komornih del (Puerta del Sol, Close Encunnters of Wild at Heard), zvoka za instalacije in glasbene igre (Arcadi, GArdenME, Tastes, Plain, EUOUAE). Njegova glasba je na splošno postavljena v kontekst minimalizma in postmodernizma. Mnoge njegove skladbe so naročile prestižne institucije in zasedbe, kot so Narodno gledališče Praga, Praška pomlad, Bergov orkester, Terezin Music Foundation in Ansambel Damian, in jih redno izvajajo in snemajo v Evropi. Zouharjeva dela so izšla na različnih zgoščenkah. Njegova gledališka dela so bila v repertoarju Narodnega gledališča Praga (Radúz in Mahulena, Monsigneur de Pourcegnac), Narodnega gledališča Brno (La Dafne, Noci Dnem, Otvoritev vrelcev Alfréda Radaka), Ansambla Damian (Coronide, Torso, Saeculum Coronatum , L´Arianna) in operapovera (Echo). Zouhar deluje v tesnem sodelovanju z umetniki: Rocc, Tomáš Hanzlík, Martin Herman, Sára Medková, Ivo Medek, Tomáš Hrůza, J. A. Pitínský. Zouhar je skupaj z Gabrielo Coufalovo, Jaromírom Synekom in Tomášem Hrůzo ustanovil ansambel prenosnih računalnikov SJ. Kot rezidenčni skladatelj je Zouhar služboval v IEM Graz in v Werkstadt Graz ter osvojil različne prestižne nagrade. Leta 2001 je soustanovil program Slyšet jinak (Različno poslušanje), osredotočen na nove načine spodbujanja glasbene vzgoje in skupinskega komponiranja. Izdal je osem knjig o glasbi in več kot petdeset člankov. Njegova zadnja dela vključujejo kritično izdajo komornih kantat Bohuslava Martinůja (Baerenreiter, 2016) in Martinůjeva pisma Miloslavu Burešu (Palacky University Press, 2017). Zouhar je za IEM-CUBE Graz rekonstruiral izvirno različico Poème electronique Edgarda Varèseja, in je sodeloval pri kompletni izdaji del Bohuslava Martinůja.

 

Operni režiser, scenski oblikovalec, dramaturg, performer, operni menedžer in pedagog Rocc (*1979 v Ljubljani kot Rok Rappl) je študiral operno režijo na Janáčkovi akademiji glasbenih in gledaliških umetnosti v Brnu na Češkem (1998-2003, Magister Artium) in tako postal prvi diplomirani operni režiser v Sloveniji. Podiplomski študij scenografije je opravljal na Visokih šolah za oblikovanje in umetnost v Zürichu (2003-2005) in v Offenbachu na Majni v Nemčiji (2005-2006). Kot režiser in scenski oblikovalec je uprizoril več kot 50 opernih predstav v opernih hišah v Ljubljani, Pragi, Brnu, Ostravi, Rigi, Vroclavu, z Opero Bergen na Norveškem ter drugod. Njegovi projekti so bili predstavljeni na mnogih mednarodnih festivalih, kot so Ljubljana festival, Festival Janáček Brno, Glasbeni festival Moravska jesen v Brnu, Operni festival v Pragi, Praški kvadrienale, Festival sodobne glasbe Varšavska jesen, Festival duhovne glasbe v Pordenonu, ISCM Svetovni glasbeni dnevni in Mednarodni festival Bergen. Rocc ima poseben odnos do sodobne operne ustvarjalnosti na stičišču alternativnih zvočnih, uprizoritvenih in instalacijskih umetnosti, novih medijev in site-specific projektov. Od leta 2013 je ustanovitelj in umetniški vodja ansambla Concept operapovera, ki je usmerjen v sodobno in eksperimentalno glasbeno-gledališko estetiko. V sezoni 2007/2008 je deloval kot operni dramaturg in asistent režije v SNG Maribor, v sezoni 2008/2009 pa najprej kot namestnik umetniškega direktorja in dramaturg Opere Narodnega gledališča v Brnu, v letih 2009-2011 pa kot umetniški direktor Opere Narodnega gledališča v Brnu in član programskega sveta Mednarodnega festivala Janáček Brno. V letih 2011-2013 je bil umetniški direktor Državne opere v Pragi, ki se je januarja 2012 združila s praško Opero Narodnega gledališča. V letih 2013-2019 je bil umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 2018 je Rocc prejel priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani. Deluje kot docent za operno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo ter kot član strokovnih žirij na mednarodnih pevskih tekmovanjih. Intenzivno se ukvarja za raziskovanjem novih opernih praks. Je član Slovenskega komornega glasbenega gledališča in je za SKGG zrežiral več opernih predstav (Ljubezenske pesmi, BalerinanirelaB, Deklica z vžigalicami).


Katja Konvalinka je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomirala iz petja in klavirja, nato pa z odliko magistrirala na Visoki šoli za glasbo Gradcu. Končala je tudi specializacijo iz solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki ji je leta 2018 podelila priznanje umetniškega dela. Nastopala je v opernih hišah v Sloveniji (SNG Ljubljana in Maribor), Avstriji (Mestno gledališče Leoben, Theater im Palais) in na Hrvaškem (Splitska opera) ter na različnih festivalih na Češkem (Opera Praga, Opera Schrattenbach), v Srbiji (Somus) in Sloveniji. Kot koncertna pevka je sodelovala z Orkestrom Slovenske filharmonije in Orkestrom RTV. Dejavna je tudi kot pevka samospevov in pevska pedagoginja. Je predsednica SKGG, pri katerem deluje kot producentka (doslej je nastalo 31 oper v njeni produkciji) in pevka: med drugimi v operah Frida (monoopera Dnevnik Ane Frank), McNeffa (Onkraj vrta), Menottija, Martinůja, Nymana, Piccinija, Pergolesija. Krstno je izvedla vloge v operah slovenskih skladateljev T. Sveteta (Ada, Junak našega časa, Hiša usmiljenja), P. Mihelčiča (Božji delec), B. Šaljić Podešva (Iden), T. Mauko (Deklica z vžigalicami), I. Kocena (Veveriček posebne sorte), T. Kobeta (Pod svobodnim soncem), ...

 

Sanja Nešković Peršin je umetnica, koreografinja in performerka. Po končanem šolanju na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani je nadaljevala s študijem baleta na baletni šoli Rosella Hightower v Franciji. Kot dobitnica mednarodnih štipendij se je izpopolnjevala na različnih plesnih in baletnih delavnicah na Dunaju in v New Yorku. Zaposlena je bila kot priznana baletna solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je delala kot koreografinja in med 2014 in 2019 kot umetniška vodja baleta. Sodelovala je pri številnih gledaliških in plesnih predstavah sodobne domače in tuje produkcije. Z avtorskimi projekti je gostovala na domačih in tujih festivalih. Leta 2019 je prejela Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljane za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. V najnovejših projektih skozi refleksijo intimnega prostora in časa raziskuje in prepleta elemente performativne in vizualne umetnosti.