(P. Kopač, M. Dekleva) Heloise and Abelard - komorna opera
Foto: Darja Štravs Tisu
Premiera:
14. januarja 2024 ob 19.30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma
Nakup vstopnic in datumi ponovitev
Sodelujoči:
Glasba: Peter Kopač
Libreto: Milan Dekleva
Režija: Eva Hribernik
Dirigentka: Jelena Susnick
Scenograf: Jaro Ješe
Kostumografinja: Anjana Pavlič
Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče in Cankarjev dom
Producentka: Katja Konvalinka
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS
Nastopajoči:
Heloiza: Katja Konvalinka, sopran
Abelard: Edvard Strah, tenor
Sv. Bernard: Darko Vidic, bariton
Peter Častitljivi: Janko Volčanšek, basbariton
Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča
Inštrumentalna zasedba:
Luka Mlejnik Železnik, flavta
Urška Rihtaršič, harfa
Petra Vidmar, tolkala
Godalni kvartet:
Ana Julija Mlejnik Železnik, prva violina
Mojca Batič, druga violina
Anuša Plesničar, viola
Milan Hudnik, violončelo
O komorni operi:
Operna noviteta dveh priznanih slovenskih ustvarjalcev, libretista Milana Dekleve in skladatelja Petra Kopača, osvetljuje življenje srednjeveškega francoskega sholastičnega filozofa, učitelja, teologa, skladatelja in pesnika Petra Abelarda (1079–1142) in njegove življenjske sopotnice Héloise d'Argenteuil – nune, filozofinje, pisateljice, učenjakinje in opatinje. Zgodbo o Heloizi (in Abelardu) oživijo štirje pevci in Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča.
Abelard je v svojih delih zaslovel s konceptualističnim in etičnim pogledom na svet in srednjeveško družbo. V smislu konceptualizma kot poudarjanja misli in idej skozi izkušnje posameznika ter etike kot filozofske discipline, ki se ukvarja s problemom moralnega oziroma nemoralnega, je skladatelj Peter Kopač razumel Abelardovo pojmovanje njegovega sveta ter ga zvočno posredoval v sodobni minimalistični operni obliki današnjemu času in družbi.
Pred nami je opera o demonični ljubezni, ki jo vzdrži samo ženska. Abelard klecne: zaradi moške nečimrnosti, želje po uspehu in slavi, pa tudi zaradi strahu. Strahu, ker se pri iskanju Boga zanese na moč razuma in si ne drzne skočiti v temni tolmun resnice. Resnice, ki mu jo Heloiza ponuja s predanostjo telesa in duše, utelešene duše. »Če bi se znal zazidati v minljivost,« mu šepeta iz ognja poželenja, »bi vedel, da je prav začasnost najine ljubezni vse, kar je. Občutek za celoto. Dotik božanskega. Neskončna obdarjenost.« Heloizino tveganje – prepričanje, da je samo v minljivosti skrita presežnost biti, je močnejše od Abelardovih sofističnih veščin in briljantnega razmišljanja. Heloiza s silovitostjo svoje ljubezni Abelarda postavi v oklepaj.
Milan Dekleva
Skladatelj Peter Kopač (1949) je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Skladateljev opus posega predvsem na področje komorne in solistične glasbe, zadnjih nekaj let pa ustvarja tudi za simfonični orkester. Peter Kopač na svoji ustvarjalni poti išče nove izrazne možnosti, vendar z že preizkušenim asketsko izbranim zvočnim materialom od pentatonike, kromatične in celotonske lestvice do arhaičnih modusov in z modificiranimi ustaljenimi oblikami, kot je sonatna ali pa variacijska. Njegova dela so izvajana po Evropi (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Švica, Italija, Belgija, Nizozemska, Slovaška, Velika Britanija, Litva), v ZDA (Phoenix, Las Vegas, Seattle, Iowa, Washington D.C., Albuquerque), v Braziliji (Rio de Janeiro), Kitajski (Peking), Rusiji (Moskva) in Iranu (Teheran). Večno jih je tiskalo Društvo slovenskih skladateljev, kjer sta izšli tudi dve samostojni plošči njegovih del, tretja zgoščenka s pretežno klavirskimi deli je tik pred izidom, arhivsko pa je skoraj vsa dela posnela RTV Slovenija.
Peter Kopač je bil večino časa zaposlen na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer si je ustvaril tudi svoj dom. Sprva se je zaposlil kot profesor klavirja, korepetitor in knjižničar, pozneje pa je postal ravnatelj šole, kar je ostal do upokojitve leta 2018. Z velikim veseljem je nekaj časa (1996–2003) poučeval tudi predmet glasbeni stavek na takratni Srednji glasbeni šoli v Celju. Skladatelj se dejavno udejstvuje v svojem društvu DSS kot član upravnega odbora, glavni urednik edicij DSS, v letih 2007 do 2017 pa tudi kot umetniški vodja komornih noči DSS. Ob skladateljevi sedemdesetletnici so ga počastili s koncertom njegovih komornih del na rodnih Jesenicah in v Škofji Loki z uglednimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki. V zadnjih letih veliko ustvarja zlasti za orkester: Koncert za orgle in orkester (2019), Simfonija (2021).
KRITIKA
...Vsi štirje liki so dobili izbrušeno podobo, izstopala pa je Katja Konvalinka s prepričljivo umetniško interpretacijo. Glasovno so ji parirali ostali trije protagonisti, pri čemer je Abelard sprva deloval precej viteško, zato je bil preobrat toliko bolj kontrasten. Baritonist Darko Vidic je bil pravšnja oseba za sv. Bernarda in je svoj lik podajal s kleno, čvrsto interpretacijo. Basbariton je najbolje ustrezal bolj dobrohotnemu in človeškemu Petru Častitljivem, čigar humani lik je vešče uprizoril Janko Volčanšek. Ta je značaj svojega lika podprl s toplo barvo glasu. Dogajanje se je intenzivno spletalo na minimalistično zasnovani sceni, ki je brez odvečnega dekorja prispevala k vzpostavitvi napetosti in nam pomagala, da smo se lažje osredotočili na glavne like...
...Opera Heloiza (in Abelard) je poetična drama nasprotij, ki prepriča zlasti s komorno zasedbo, saj izpostavi bistveno in glasovno plastično podaja like. Odlični libreto je postavljen v glasbeni okvir, ki mu ne manjka zrelosti in karakterno izklesanih oseb, katerim podstat diskretno daje orkester. Dramatični nastop protagonistov nas je pritegnil in vzbudil zanimanje za zgodovinska junaka, zato si delo vsekakor velja ogledati.
Marina B. Žlender, Sigic, 26. 1. 2024