Heloiza (in Abelard)

Foto: Darja Štravs Tisu

Premiera:

14. januarja 2024 ob 19.30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma

Nakup vstopnic in datumi ponovitev

Sodelujoči:

Glasba: Peter Kopač

Libreto: Milan Dekleva

Režija: Eva Hribernik

Dirigentka: Jelena Susnick

Scenograf: Jaro Ješe

Kostumografinja: Anjana Pavlič 

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče in Cankarjev dom

Producentka: Katja Konvalinka

Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS

Nastopajoči:

Heloiza: Katja Konvalinka, sopran

Abelard: Edvard Strah, tenor

Sv. Bernard: Darko Vidic, bariton

Peter Častitljivi: Janko Volčanšek, basbariton

Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča

Inštrumentalna zasedba: 

Luka Mlejnik Železnik, flavta

Urška Rihtaršič, harfa

Petra Vidmar, tolkala

Godalni kvartet: 

Ana Julija Mlejnik Železnik, prva violina 

Mojca Batič, druga violina 

Anuša Plesničar, viola

Milan Hudnik, violončelo

O komorni operi:

Operna noviteta dveh priznanih slovenskih ustvarjalcev, libretista Milana Dekleve in skladatelja Petra Kopača, osvetljuje življenje srednjeveškega francoskega sholastičnega filozofa, učitelja, teologa, skladatelja in pesnika Petra Abelarda (1079–1142) in njegove življenjske sopotnice Héloise d'Argenteuil – nune, filozofinje, pisateljice, učenjakinje in opatinje. Zgodbo o Heloizi (in Abelardu) oživijo štirje pevci in Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča.

Abelard je v svojih delih zaslovel s konceptualističnim in etičnim pogledom na svet in srednjeveško družbo. V smislu konceptualizma kot poudarjanja misli in idej skozi izkušnje posameznika ter etike kot filozofske discipline, ki se ukvarja s problemom moralnega oziroma nemoralnega, je skladatelj Peter Kopač razumel Abelardovo pojmovanje njegovega sveta ter ga zvočno posredoval v sodobni minimalistični operni obliki današnjemu času in družbi. 

Pred nami je opera o demonični ljubezni, ki jo vzdrži samo ženska. Abelard klecne: zaradi moške nečimrnosti, želje po uspehu in slavi, pa tudi zaradi strahu. Strahu, ker se pri iskanju Boga zanese na moč razuma in si ne drzne skočiti v temni tolmun resnice. Resnice, ki mu jo Heloiza ponuja s predanostjo telesa in duše, utelešene duše. »Če bi se znal zazidati v minljivost,« mu šepeta iz ognja poželenja, »bi vedel, da je prav začasnost najine ljubezni vse, kar je. Občutek za celoto. Dotik božanskega. Neskončna obdarjenost.« Heloizino tveganje – prepričanje, da je samo v minljivosti skrita presežnost biti, je močnejše od Abelardovih sofističnih veščin in briljantnega razmišljanja. Heloiza s silovitostjo svoje ljubezni Abelarda postavi v oklepaj.

Milan Dekleva 

Skladatelj Peter Kopač (1949) je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Skladateljev opus posega predvsem na področje komorne in solistične glasbe, zadnjih nekaj let pa ustvarja tudi za simfonični orkester. Peter Kopač na svoji ustvarjalni poti išče nove izrazne možnosti, vendar z že preizkušenim asketsko izbranim zvočnim materialom od pentatonike, kromatične in celotonske lestvice do arhaičnih modusov in z modificiranimi ustaljenimi oblikami, kot je sonatna ali pa variacijska. Njegova dela so izvajana po Evropi (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Švica, Italija, Belgija, Nizozemska, Slovaška, Velika Britanija, Litva), v ZDA (Phoenix, Las Vegas, Seattle, Iowa, Washington D.C., Albuquerque), v Braziliji (Rio de Janeiro), Kitajski (Peking), Rusiji (Moskva) in Iranu (Teheran). Večno jih je tiskalo Društvo slovenskih skladateljev, kjer sta izšli tudi dve samostojni plošči njegovih del, tretja zgoščenka s pretežno klavirskimi deli je tik pred izidom, arhivsko pa je skoraj vsa dela posnela RTV Slovenija.

Peter Kopač je bil večino časa zaposlen na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer si je ustvaril tudi svoj dom. Sprva se je zaposlil kot profesor klavirja, korepetitor in knjižničar, pozneje pa je postal ravnatelj šole, kar je ostal do upokojitve leta 2018. Z velikim veseljem je nekaj časa (1996–2003) poučeval tudi predmet glasbeni stavek na takratni Srednji glasbeni šoli v Celju. Skladatelj se dejavno udejstvuje v svojem društvu DSS kot član upravnega odbora, glavni urednik edicij DSS, v letih 2007 do 2017 pa tudi kot umetniški vodja komornih noči DSS. Ob skladateljevi sedemdesetletnici so ga počastili s koncertom njegovih komornih del na rodnih Jesenicah in v Škofji Loki z uglednimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki. V zadnjih letih veliko ustvarja zlasti za orkester: Koncert za orgle in orkester (2019), Simfonija (2021).