(T. Mauko) The little Match Girl - komorna opera, noviteta
Glasba in libreto/Music and Libretto: Tina Mauko
Režija/Director: Rocc
Glasbeno vodstvo/Conductor: Iztok Kocen
Deklica/The Girl: Katja Konvalinka
Sopran/Soprano: Katarina Kobal
Koloraturni sopran/Coloratura soprano: Polona Plaznik
Mezzosopran/Mezzo-soprano: Irena Yebuah Tiran
Tenor: Klemen Torkar
Basbariton/Bass-baritone: Lovro Korošec
Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča/
The Slovenian Chamber Music Theatre ensemble:
Tolkala/Percussion: Nino Mureškić
Kontrabas/Double base: Miha Firšt
Harmonika/Accordeon: Mirko Jevtovič
Bansuri,tenor sax: Primož Fleischman
Violina: Peter Jud
Sarod: Damir Višič
Produkcija/Production: Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Zavodom Bunker Ljubljana V sodelovanju s Katedro za oblikovanje tekstila in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. Marije Jenko /In cooperation with the Chair od textile and fashion design, Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana, Mentor: Prof. Marija Jenko
Premiera/Opening night: 23. 6. 2021, ponovitev/Other performances: 24. 6. 2021, gostovanje v Murski Soboti: med 28. In 30. 6. 2020
Predstava je podprta s strani Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana/
Financial support by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia and Municipality of Ljubljana.
Slovenska skladateljica Tina Mauko pripravlja novo operno delo Deklica z vžigalicami. Skladateljica je za osnovo libreta vzela pravljico Hansa Christiana Andersena z istim naslovom, libreto pa je odraz njenih filozofskih pogledov na prepad med revnimi in bogatimi, ki jih črpa tudi iz budistične filozofije. Zato se v orkestrski zasedbi znajdeta tudi inštrumenta bansuri in sarod, instrumentalisti pa so izbrani ne le na podlagi svojega klasičnega znanja igre, temveč tudi sposobnosti občasne improvizacije na svojih glasbilih.
Vsebina – po H. C. Andersenu: Skandinavija, leto 1846, na silvestrovo.
Deklica si je želela prodati vžigalice, da bi domov prinesla nekaj denarja. V hudem mrazu se je zatekla ob zunanjo steno neke hiše, ter skozi okno zrla na družinsko pojedino ob praznovanju silvestrskega večera. Prodala ni niti ene vžigalice, ob tem naletela na brezobzirnost in, celo huje, na ravnodušnost ljudi. Z vžigalicami si je zadnje minute svojega življenja pričarala toplino, ob vžigu halucinirala in nazadnje zmrznila.
The plot (based on H. C. Andersen’s The Little Match Girl): Scandinavia, 1845, on New Year’s Eve.
On a freezing New Year’s Eve a poor little girl, shivering and barefoot, tries to sell matches in the street. Afraid to go home where her father will beat her if she brings no money back, she hudles in the alley and sees a family having a holiday feast. She hasn’t sold a single match, even worse, she was scolded and humiliated. So she sits down and lights the matches; in the flame she sees a series of wonderful visions, but when the matches are gone, she freezes to death.
The opera:
The Little Match Girl is a new Slovenian chamber opera by the renowned young composer Tina Mauko. It is based on the famous H. C. Andersen’s fairy tale which was published in 1845. In our version the cruel story of dreams and hopes of a dying child is modernized, reflecting actual society which, so it seems, hasn’t changed: we calmly pass homeless people by on the street but are full of compassion in front of television; we sympatize profoundly with the world’s misery, then turn off the set and fall sleep…
The Little Match Girl is a fantasy and a symbol of worlds ‘on the other side’, ideas that in our neoliberal world count for nothing. Our new chamber opera is much more than an instructive fairy tale for children, it actually holds a mirror to our bizzare society. The dying girl is not only a tragic figure; in reaching beyond material world she also opens new horizons, she leads us to something new and at the same time something very old, something from the time immemorial – that’s keeping the fire burning, one of most important human duties. So the dying flame at the end of our performance can lead us to search the mystical prehistoric time in us (Rocc).
KRITIKA
Tina Mauko je opozorila, da brez razvite senzibilnosti za lastne in druge občutke ni umetnosti. Glasba je povezana z duhovnostjo. Če je deklica lahko le umrla, ne da bi se okužila s počasi gnijočim svetom, nam živečim umetnost še vedno ponuja rešilno bilko. (Ivana Maričić, Delo, 29. 6. 2021, Simbol fantazije in svetov onkraj pojmov)
Katja Konvalinka si je v vlogi deklice prizadevala podati, kar se le da poglobljeni izraz, in je glasovno obvladovala svoj part. Sopranistka Katarina Kobal je svoj pevski part podajala s prodornim, gladkim, okretnim glasom. Igralski sij se je prijemal Polone Plaznik, vendar v tej preveč poenostavljeni pevski vlogi mi mogel priti do izraza ves potencial njenega koloraturnega soprana. ... Irena Yebuah Tiran se je vživela v svojo vlogo in ji dala glasovno zanesljivo podobo. Klemen Torkar je izstopal po igralskih sposobnostih in z glasovno prodornostjo. Bariton Lovro Korošec je prav tako zanesljivo glasovno podal svoj part in se igralsko presegal. Režija je podala nekakšno redukcionistično podobo bele in črne barve z zgolj minimalnimi posegi s svetlobnimi efekti in projekcijami. Glasbeniki so svoje parte zanesljivo izvedli. (Maia Juvanc, Odzven, 13. 7. 2021, Šibica)