Olga Gracelj (rojena 15. januarja 1950 na Bledu) je že v otroštvu izkazovala izjemno muzikalnost, ki jo je vodila v glasbeno šolo in pozneje v študij solo petja pri prof. Sonji Bleiweisovi. Svoje znanje je nadgradila na Royal Northern College of Music v Manchestru, kjer je prejela več nagrad in štipendij ter nastopala v številnih vokalno-instrumentalnih delih, kantatah, oratorijih in opernih produkcijah v Veliki Britaniji in na Danskem.

Leta 1978 je sprejela angažma v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je več desetletij nosila osrednji sopranski repertoar in sodelovala pri 33 premierah. Odlikoval jo je svetel, tehnično izjemno izbrušen glas z velikim razponom, naravna muzikalnost ter redka sposobnost povezovanja vokalne odličnosti z igralsko prepričljivostjo. Bila je umetnica, ki je znala ustvariti lik — ne le zapeti vlogo.

Med njenimi najodmevnejšimi stvaritvami so Violetta (Traviata), Mimi (La Bohème), Antonija (Hoffmannove pripovedke), Manon, Margareta (Faust), Norina (Don Pasquale), Micaela (Carmen) ter številne Mozartove junakinje: Fiordiligi, Donna Elvira, Grofica in Pamina. Posebno mesto v njenem opusu imajo vloge iz slovenske operne literature, med njimi Minka v Foersterjevem Gorenjskem slavčku in Julija v Švarovi operi Slovo od mladosti, za katero je prejela posebno priznanje na Opernem festivalu Ljubljana.

Kot koncertna in oratorijska pevka je izvedla skoraj celoten standardni sopranski repertoar ter nastopala v številnih vokalno‑instrumentalnih delih, kantatah in oratorijih. Med njenimi najpomembnejšimi interpretacijami izstopajo Mozartov Exsultate, jubilate, Haydnovi Letni časi, Pergolesijev Stabat Mater, Händlov Mesija, Puccinijeva Missa di Gloria, Bachov Magnificat, Mahlerjeva Četrta simfonija, Orffova Carmina Burana, Beethovenova Maša v C‑duru in Deveta simfonija, Brahmsov Nemški rekviem, Mendelssohnov Elias, Dvořakova Sveta Ljudmila, Rossinijev Stabat Mater in Petite messe solennelle, Mozartova Maša v c‑molu ter številna sakralna dela slovenskih skladateljev.

Pomemben del umetniškega opusa nagrajenke j predstavlja njeno delo na področju samospeva. Na recitalih doma in v tujini je poustvarjala širok repertoar, ki je obsegal dela Purcella, Mozarta, Schuberta, Schumanna, Wolfa, Straussa, Rahmaninova, Brittena, Respighija ter številnih slovenskih skladateljev, med njimi Bravničarja, Osterca, Lajovica, Lipovška, Kogoja, Kreka in Strmčnika.

V svoji karieri je nastopala v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Finski, na Danskem, v Bolgariji, Luksemburgu, Rusiji in Kanadi, pa tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Sloveniji. Njene interpretacije so izstopale po izjemnem občutku za besedo, frazo in slogovno prefinjenost, zaradi česar velja za eno najpomembnejših poustvarjalk samospevnega repertoarja svoje generacije.

Pomemben del njenega ustvarjanja predstavlja tudi komorno sodelovanje, med drugim s Triom Lorenz in Triom Barocco Forte, s katerim je posnela več koncertov in zgoščenk.

Od leta 1993 je svoje bogate umetniške izkušnje prenašala na mlade pevce kot profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter kot predavateljica gledališkega petja na AGRFT. Njena pedagoška pot je oblikovala številne generacije slovenskih vokalistov, ki danes nadaljujejo tradicijo, ki jo je pomagala graditi.

Za svoje umetniške dosežke je prejela:

Nagrado Prešernovega sklada (1985)

Nagrado za kvaliteto Sv. Fortunata v Linzu

Župančičevo nagrado (1992)

Posebno prizananje Opernega Festivala Ljubljana za vlogo Julije v operi Slovo od mladosti Danila Švare (1988) ter več drugih priznanj, ki potrjujejo njen izjemen prispevek k slovenski kulturi.