Nagrada Sama Smerkolja 2013
Janez Lotrič
O Janezu
Naš mednarodno uveljavljeni tenorist je prepričal pevsko in igralsko že s prvimi nastopi v Mariboru. Še kot študent Akademije za glasbo je v Ljubljani nastopil v vlogi Nemorina v Ljubezenskem napoju, nato se je v Mariboru odlikoval v številnih operah, posebej še kot Riccardo v Plesu v maskah, Pedrillo v Mozartovi Ugrabitvi iz Seraja in kot Norec v Božičevem Kralju Learu. Njegov nadaljnji vzpon se je začel z nagrado na tekmovanju »Toti dal Monte« v Trevisu in po vlogi Bacchusa v Ariadni na Naksosu v Ljubljani, ko je dobil ponudbo, da poje Don Joséja in Turidduja v Carmen in Cavallerii rusticani med leti 1995 in 1996 v Salzburgu. Leto 1996 je bilo leto ko se je prvič in uspešno predstavil kot Canio v Pagliaccih na Dunajski državni operi in kmalu tam navdušil še kot Kalaf v Turandot, v Nemški operi v Berlinu je pel Manrica v Trubadurju, uspešno je nastopal tudi v Gradcu, pel naslovno vlogo v Hoffmanovih pripovedkah v Opéri Comique v Parizu. Naslednje leto, 1997, je pel Don Joséja v Državni operi v Hamburgu in Kalafa v Kopenhagnu in se vrnil na Dunaj v Državno opero z Bacchusom in Manricom. Tam je samo v letih 1996 do 2010 pel trinajst različnih vlog v 117 predstavah. Leta 2000 je prvič nastopil v Operi Bastille v Parizu v vlogi Hoffmana, v Frankfurtu z Manricom in kot Ernani v istoimenski operi v Madridu. Jeseni leta 2000 je bil kot Bacchus z Dunajsko državno opero na gostovanju na Japonskem in pel še Manrica in v isti sezoni Kalafa v Milanski Scali. Njegov zmagoslavni pohod po opernih odrih se je nadaljeval s ponovnimi gostovanji v Berlinu, Parizu, Milanu, prve nastope pa je imel v Zürichu, Palermu, Montpellierju, Rimu, Bilbau, Monte Carlu, na Salzburškem festivalu, v Zagrebu, v Egiptu, na Cipru, v operi Covent Garden v Londonu, Palermu, na gostovanju Varšavske opere v Tokiu, v Santiagu da Chile, Atenah, Essnu, Toulonu ter s koncerti na Norveškem in Češkem. Pomemben umetniški vrhunec je bila zanj leta 2005 ena najtežjih vlog, vloga Apolona v R. Straussovi operi Dafne v Berlinu, kjer je nastopal še kot Radames, Alvaro in Canio. Isto leto je pel Radamesa še v Tokiu in je debitiral v newyorški Metropolitanski operi kot Alfred v Netopirju. To vlogo je tam pel še ves januar 2006, marca istega leta pa prvič naslovno vlogo v Otellu v Tokiu. Z isto vlogo je septembra nastopal še v Hannovru in že v naslednji sezoni v Dresdnu, decembra pa je bil še Alfred v Bavarski državni operi v Münchnu. Naslednja leta se je pogosto vračal v Pariz, na Dunaj, v München, Hannover, poleg tega pa osvajal še nove odre v Essnu, Frankfurtu, Dresdnu, Rigi, Liègu, Stuttgartu, Bonnu (Korngoldovo Mrtvo mesto), med gostovanjem Nemške državne opere oktobra 2008 je nastopil v Pekingu kot Cavaradossi v Tosci. Osvojil je tudi ruski mesti Moskvo in Sankt Peterburg.
Vmes ni pozabil na domovino in se je pogosto vračal domov. Leta 2000 je pel v Ljubljani Sobinina v Ivanu Susaninu, leta 2001 Manrica, leta 2002 Cania, leta 2005 Hoffmana, leta 2012 Gornika v Golobovi operi Ljubezen kapital, v Mariboru pa leta 1998 Radamesa, leta 2005 Hoffmanna in Polliona, leta 2006 Vojvodo v Rigolettu, leta 2007 Fausta, Cania in Turidduja, leta 2008 Don Joséja, leta 2009 Kalafa v Turandot in Hermana v Pikovi dami, leta 2010 Cavaradossija, leta 2013 Radamesa v Aidi.
Njegov repertoar obsega več kot 50 vlog v italijanskih, francoskih in nemških operah. Pel je pod taktirko najslavnejših sodobnih dirigentov, skupaj z velikimi opernimi imeni tega časa. Njegovo petje je leta 1999 kritik v Londonu primerjal s slavnim Carusom, pa tudi sicer je bilo na Lotričev račun napisanih brez števila pohvalnih presežkov.
Pogosto je tudi snemal za radio, televizijo, CD plošče, med drugim pri založbi Naxos.
Janez Lotrič nadaljuje pot slovenskih tenoristov v svet. Nadaljuje pot, ki so jo začeli Anton Dermota, Josip Gostič in Rudolf Francl in je brez dvoma njihove dosežke tudi presegel, saj se uvršča v vrh mednarodnih pevskih zvezd na vseh celinah razen Avstralije.
