Sopranistka Zlata Ognjanovič, rojena Gašperšič, se je rodila leta 1931 v Kropi, kot šesta od dvanajstih otrok v družini. Oče je bil ravnatelj tovarne Plamen v Kropi, hkrati pa tudi velik glasbeni navdušenec – zborovodja, organist, skladatelj – ki je ljubezen do glasbe z veseljem prenašal na svoj naraščaj. Že doma se je veliko prepevalo, ko pa je Zlata po vojni odšla na šolanje v Ljubljano, se je takoj priključila dijaškemu pevskemu zboru. Tam je njen glas in nadarjenost prepoznal zborovodja prof. Makso Pirnik ter jo poslal v nižjo glasbeno šolo, kjer je postala učenka prof. Ksenije Kušej Novak. Pod njenim mentorstvom je potem obiskovala srednjo glasbeno šolo, pozneje pa je končala tudi visokošolski študij.

​

V teh letih je, malo iz veselja malo pa za preživetje,  Zlata začela prepevati v radijskem komornem zboru, ki ga je takrat vodil Milko Škoberne. Tam je spoznala basista Dragišo Ognjanoviča, svojega bodočega soproga, s katerim sta v kasnejših letih velikokrat sodelovala tudi na opernem odru. Na njeno petje so postali pozorni na drugih glasbenih uredništvih in mlada pevka se je začetka redno pojavljati v radijskih studijih – ob najrazličnejših spremljavah je posnela dolgo vrsto ljudskih, ponarodelih pesmi in samospevov. V radijskem zboru jo je slišal tudi mojster Bojan Adamič in jo vabil k petju popevk, povabljena je bila tudi v ansambel Avsenik. A dileme med glasbenimi zvrstmi ni bilo. To je Zlata jasno dala vedeti z zbirko Schubertovih samospevov, ki jih je vedno nosila s seboj.

​

Po uspešno opravljeni avdiciji na odru ljubljanske opere leta 1953, je uspešno debitirala kot Siebel v Gounodovem Faustu in Cherubino v Mozartovi Figarovi svatbi. Takoj za tem pa so sledile že velike vloge. V dobrih tridesetih letih opernega ustvarjanja je upodobila 65 različnih vlog. Med temi so bile:

 

-          W. A. Mozart: Cosi fan tutte (Fiordiligi)

                          Figarova svatba (Grofica)

                          Don Giovanni (Elvira)

                          Čarobna piščal (Prva dama)

-          H. Purcell: Dido in Enej (Belinda)

-          G. F. Handel: Julij Cezar (Kleopatra)

-          C. W. Gluck: Orfej in Evridika (Evridika)

-          G. B. Pergolesi: Služkinja gospodarica (Serpina)

-          C. Monteverdi: Kronanje Popeje (Oktavija)

-          G. Verdi: Fallstaff (Alice)

-          G. Puccini: Giani Schicci (Laureta)

                    La Boheme (Mimi, Musette)

                    Dekle z zahoda (Minnie)

-          E. Wolf-Ferrari: Štirje grobijani (Felice)

-          G. Bizet: Lovci biserov (Leila)

                Carmen (Michaela)

-          J. Massenet: Manon (Manon)

-          C. Gounod: Faust (Margareta)

-          M. Ravel: Španska Ura (Genovefa)

-          B. Smetana: Prodana nevesta (Marinka)

-          A. Dvorak: Rusalka (Rusalka, Prva vila, Tuja Knežna)

-          P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin (Tatjana)

                           Pikova dama (Liza)

-          M. Musorgski: Soročinski sejem (Parasja)

-          L. Janaček: Jenufa (Jenufa)

-          A. Borodin: Knez Igor (Jaroslavna)

-          R. Strauss: Ariadna na Naxosu (Komponist)

-          B. Blacher: Romeo in Julija (Julija)

-          C. Orff: Premetenka (Premetenka)

-          K. Weill: Vzpon in propad mesta Mahagony (Jenny)

-          B. Bartok: Grad vojvode Sinjebradca (Judit)

-          J. Gotovac: Ero sa onoga svijeta (Djula)

-          R. Simoniti: Partizanka Ana (Ana); krstna izvedba

-          P. Šivic: Cortezova vrnitev (Maria)

-          M. Kozina: Ekvinokcij (Anica)

 

 

 

Pogosto je nastopala tudi na koncertnih odrih kot solistka v vokalno-inštrumentalnih delih kot so:

-          W. A. Mozart: Rekviem

-          J. Brahms: Nemški rekviem

-          Faure: Rekviem

-          J. S. Bach: Maša v H-molu

-          G. Mahler: Simfonija št. 4

-          D. Šostakovič: Simfonija št. 14

 

Skozi celotno pevsko kariero se je s posebno ljubeznijo ukvarjala tudi s samospevi. Vse od Schuberta, Schumanna, Brahmsa, Faureja, Debussyja, Dvoraka, pa do slovenskih skladateljev. Med njimi so S. Osterc, M. Kogoj, P. Švic, M. Lipovšek, A. Srebotnjak, M. Stibilj, R. Simoniti, D. Božič, L. M. Škerjanc, A. Lajovic, A. Ajdič,…Prenekatero skladbo je tudi krstno izvedla. Prav izvajanje slovenskih del je vedno čutila kot pomemben del svojega poslanstva.

Za svoj umetniški prispevek je prejela nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Betettovo nagrado.

Po končani karieri se je dobro desetletje ukvarjala s pedagoškim delom.

V njeni bližini je še vedno veliko glasbe. Hči in vnukinja sta glasbenici, kar razume kot veliko milost. »Če je kdo za to nadarjen in rad to dela, naj to počne!«