L. Bernstein: Kandid, komična opereta v dveh dejanjih
Cankarjev dom, Linhartova dvorana - 10. in 11. junij 2021 ob 19.00
Glasba: Leonard Bernstein
Libreto: Hugh Wheeler po motivih Voltairovega romana; nova verzija: John Caird
Besedila pesmi: R. Wilbur, S. Sondheim, J. La Touche, L. Hellman, D. Parker in L. Bernstein
Režija: Eva Hribernik
Glasbeno vodstvo: Simon Dvoršak, izr. prof.
Scenografija: Jaro Ješe
Kostumografija: Saša Krhen
Koreografija: Maša Vajda
Prevod libreta: Maja Lupša
Korepetitorja: Ivan Vombergar, strok. sod., Jakob Barbo
Producentki: Katja Konvalinka (SKGG), Staša Mihelčič (CD), Matjaž Drevenšek (AG)
Nastopajoči: solisti, zbor in orkester Akademije za glasbo UL
Voltaire / Pangloss / Martin – Marko Erzar
Kandid – Gregor Ravnik
Kunigunda – Polona Plaznik / Ernestina Jošt
Maksimiljan / Stotnik – Lovro Korošec
Paquette – Silvija Rađen / Rebeka Pregelj
Stara Dama – Anja Šinigoj / Sara Briški – Cirman
Cacambo – Nejc Lisjak, k.g.
Kralj / Hermann Augustus - Dimitrije Savić
Guverner / Vanderdendur / Theodor Ragotski – Klemen Torkar, k.g.
Inkvizitor 1 / Charles Edward – Matej Prevc, k.g.
Baron / Inkvizitor 2 – Tilen Lotrič
Inkvizitor 3 / Car Ivan – Jan Veljak
Desetar / Sultan Achmet / – Gregor Vauhnik, k.g.
Plesalca: Simona Kočar in Matej Voušek
Koprodukcija: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom
V sodelovanju z Music Theatre International (Evropa)
“This amateur production is presented by arrangement with “"MUSIC THEATRE INTERNATIONAL (Europe)”
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo
Za izposojo scenske opreme se iskreno zahvaljujemo SNG Opera in balet Ljubljana
Mentorji pevskih solistov: Pia Brodnik, red. prof., Matjaž Robavs, red. prof., Barbara Jernejčič Fürst, izr. prof., Theresa Plut, doc., Edita Garčević Koželj, asist.
Bernsteinova komična opereta Kandid po motivih Voltairovega satiričnega romana je bila prvič izvedena leta 1956, velika uspešnica pa je postala v spremenjenih političnih okoliščinah sedemdesetih let, ko sta se naivnost Kandidovega optimizma ter preizpraševanje tradicij religije in oblasti ustrezneje umestila v živahnejšo dinamiko ameriških družbenih gibanj.